Piranski zaliv

Topografija

Piranski zaliv se razteza med rtoma Madona in Savudrija. S svojo obliko in orientacijo nudi dobro zaščito pred burjo in južnimi vetrovi. Predstavlja eno najboljših istrskih sidrišč, tako zaradi naravne lege in s tem povezanih karakteristik morja, kakor tudi zaradi bližine in ugodne povezave s celotnim srednjeevropskim prostorom in južnim Jadranom. NE obala zaliva se strmo spušča proti morju. Obrasla je pretežno z drevesi oljk in cipres in je večinoma gosto poseljena. Nizko, E obalo zaliva deli neizrazit rt Seča na severnejši, Portoroški zaliv (Uvala Fažan) in južni, Sečoveljski zaliv. Ob obali slednjega se v notranjost raztezajo prostrane Sečoveljske soline, skozi katere se v morje izlivata rečici Lera in Dragonja. Polotok Savudrija, ki tvori SW obalo zaliva, je večinoma nizek, poraščen, v priobalnem pasu pa nastajajo vse številnejša turistična naselja. Potek državne meje s sosednjo Republiko Hrvaško v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen.

Oceanografska boja v Piranskem zalivu

Oceanografska boja v Piranskem zalivu

Orientacija

Glavni orientir predstavlja markanten svetilnik na koncu rta Madona, tik pod starim delom mesta Piran (45°31.82′ N, 13°33.79′ E, B.IZO.4s10m15M). Svetilnik je zgrajen v obliki visokega sivo-belega stolpa osmerokotne oblike. Na severni obali rta, 400 m od krajne točke v smeri E, stoji nad visokim obzidjem cerkev sv. Jurija z visokim zvonikom, ki z obeh strani rta Madone tvori prepoznavno podobo mesta Piran. Vzdolž NE obale zaliva stoji kompleks hotelov Emone in Bernardina ter v nadaljevanju preostalih portoroških hotelov. V kopenskem zaledju nad njimi, približno 100 m nad morsko gladino, se dviga visok antenski stolp rdeče-bele barve, ponoči osvetljen s tremi rdečimi lučmi. Na nasprotni strani zaliva, že na NW obali Savudrijskega polotoka, stoji na rtu Donja Savudrija svetilnik v obliki 29 m visokega kamnitega stolpa (45°31,82′ N, 13°33,78′ E, B.Bl(3)15s36m30M, sirena 42s2M).

Vremenske značilnosti

V primerjavi s severnejšim delom Tržaškega zaliva piha burja v Piranskem zalivu šibkeje. Prav NE obala Piranskega zaliva nudi pred burjo najboljše zatočišče Ob NW obali zaliva in proti odprtemu morju burja ponovno piha močneje. Vetrovi S smeri kljub večji jakosti zaradi orientacije zaliva ne povzročajo močnejšega valovanja – tu sidrajo ladje, ko zaradi močnega juga ne morejo nadaljevati plovbe proti južnemu Jadranu. Nevarnejši so vetrovi N in NW smeri, proti katerim je Piranski zaliv v celoti odprt. Pogost nevšečen vremenski pojav je megla, ki lahko v zimskem času močno oteži varno plovbo.

Pristanišča in sidrišča

Najvarnejši pristanišči za mala plovila sta marina Portorož in mestno pristanišče Piran – v slednjem so komunalni privezi večji del leta polno zasedeni s plovili domačinov. Pred NE vetrovi je najprimernejše sidrišče ob obali med Piranom in rtom Bernardin na globinah do 17 m. Strma in visoka pobočja NE obale Piranskega zaliva nudijo dobro zaščito pred vetrom pa tudi muljasto dno drži dobro. Pred vetrovi S do W smeri je možno sidrati na nasprotni, SW obali zaliva, vzdolž polotoka Savudrija, na razdalji okoli 300 m od obale in globinah do 16 m. Zatočišče nudi tudi pomol pod hotelskim naseljem Kanegra (globine do 3 m). Ob močnejših vetrovih W do N smeri je treba poiskati varno zatočišče v enem od omenjenih pristanišč, mestnem pristanišču Piran ali večji marini Portorož. Pri izbiri prostega sidrišča v zalivu je treba upoštevati območja prepovedanega sidranja, in sicer območje portoroškega ribolovnega rezervata v E delu zaliva, območja okoli podvodnih cevi med Piranom in rtom Bernardin in območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona.

Karakteristike morja

Srednje amplitude morskih men so od 0,6 m do 0,9 m. Močni in dolgotrajni S vetrovi (ciklonalni jugo) lahko v zimskem času (december in januar) povzročijo dvig morske gladine do 1,2 m, dolgotrajna burja (anticiklonalna burja) pa lahko zniža nivo morske gladine do 0,5 m. Morski tokovi v zalivu so šibki, v povprečju do največ 0,4 vozla. Z močnimi in dolgotrajnimi vetrovi W in NW smeri lahko hitrost toka znotraj zaliva narase do 0,8 vozla. Gostota morske vode je v povprečju od 1023 kg/m³ poleti do 1030 kg/m³ pozimi.